Donald Trump: Ukrajina ne bi smela napadati Moskve

Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, je danes izjavil ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da Kijevu ne namerava poslati raket dolgega dosega za takšne napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegove izjave sicer sledijo napovedi Trumpa, da bodo evropske zavezniške države od ZDA za Ukrajino kupovale sisteme zračne obrambe in drugo orožje.

Kot je poročal časnik Financial Times je Trump 4. julija z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim govoril o morebitni protiofenzivi in ga celo vprašal ali bi lahko zadel Moskvo, če bi mu Washington zagotovil orožje dolgega dosega.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred tem povedala, da je Financial Times znan po tem, da poroča izven konteksta za večje število ogledov člankov. "Predsednik Trump je le vprašal, ne pa spodbujal nadaljevanja ubijanja. Neutrudno si prizadeva za ustavitev ubijanja in končanje te vojne," je dejala.

Trump je pred lanskoletnimi volitvami napovedoval, da bo končal vojno v Ukrajini še preden bo nastopil drugi mandat, ki sedaj teče že pol leta, vojna pa se nadaljuje. V ponedeljek je še dejal, da bo proti Rusiji sprejel 100-odstotne carine, če v 50 dneh ne bo premirja.

Na vprašanje, zakaj daje Rusiji še 50 dni za nadaljevanje vojne, je Trump odgovoril, da to ni njegova vojna, in odgovornost zanjo znova pripisal predhodniku Joeju Bidnu.

Prve države že izrazile pripravljenost kupiti orožje

Da so od ZDA pripravljene kupiti orožje za Ukrajino, pa so že sporočile prve evropske države.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal, da je Danska pripravljena finančno prispevati k nakupu orožja, da pa je potrebno še urediti podrobnosti.

Tudi nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je izrazil pripravljenost njegove države na sodelovanje in dodal, da še preučujejo, kako bi lahko sodelovali.

Švedski obrambni minister Pal Jonson pa je ob pripravljenosti na sodelovanje pozdravil grožnjo ZDA o zaostritvi sankcij proti Rusiji ter napovedi dobave sistemov protiraketne obrambe patriot in drugih oborožitvenih sistemov Ukrajini. "Švedska bo k temu prispevala," je dejal za AFP.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je že v ponedeljek po srečanju z ameriškim kolegom Petom Hegsethom v Washingtonu povedal, da bo Nemčija financirala dva sistema protiraketne obrambe patriot za Ukrajino.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pri tem dejal, da bi lahko evropske države črpale iz svojih zalog, ki bi jih nato dopolnile z novim ameriškim orožjem. Med potencialnimi kupci orožja za Ukrajino pa je poleg Nemčije, Danske, Švedske in Nizozemske navedel tudi druge članice Nata, kot so Kanada, Norveška, Finska in Združeno kraljestvo.

Norveški obrambni minister Tore O. Sandvik je sicer za AFP dejal, da se s Kijevom, ki so mu vojaško že zelo pomagale, neposredno dogovarjajo o njegovih potrebah.

Kaja Kallas: ZDA bi morale deliti breme glede oboroževanja Ukrajine

Da bi moral Washington deliti breme pri oboroževanju Ukrajine, pa je po zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU v Bruslju povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unija Kaja Kallas.

"Pozdravljamo napoved predsednika Trumpa, da bo Ukrajini poslal več orožja, čeprav si želimo, da bi ZDA delile breme. Če obljubite, da boste dali orožje, a rečete, da bo za to plačal nekdo drug, tega orožja v resnici ne dajete vi."

Kallas je že v ponedeljek pozdravila ostrejše stališče Trumpa do Rusije. Kljub temu pa se ji zdi 50-dnevni rok, ki ga je Moskvi postavil za dosego premirja v Ukrajini, zelo dolgo obdobje.